r/Formula1Slovenija

Zadnja leta je FIA sprejela veliko odločitev, ki so razdelile navijače. Kaj bi morala narediti drugače?

Na začetku sta bila samo dva mlada dirkača, ki sta skupaj odraščala v kartingu.

Skupaj sta potovala po dirkah, skupaj živela motorsport življenje in sanjala o Formuli 1.

Potem pa sta oba pristala pri Mercedesu.

In vse se je spremenilo.

Ko je Mercedes leta 2014 z novimi hibridnimi pravili postal dominantna ekipa, je bilo hitro jasno, da se bo naslov odločal samo med Lewisom Hamiltonom in Nicom Rosbergom.

Problem pa je bil: oba sta bila moštvena kolega.

Na začetku je rivalstvo še izgledalo mirno.

Ampak iz dirke v dirko je postajalo bolj osebno.

Hamilton je bil naravni talent.

Neverjetno hiter, agresiven in pogosto sposoben izvleči nemogoč krog iz dirkalnika.

Rosberg pa je bil drugačen.

Metodičen, discipliniran in obseden z detajli. Če je želel premagati Hamiltona, je moral praktično popolnoma podrediti življenje Formuli 1.

In ravno to je naredil.

Leta 2014 sta trčila v Spa-Francorchampsu.

Hamilton je bil besen in prvič je izgledalo, da odnos med njima razpada tudi izven steze.

Leta 2015 je Hamilton osvojil naslov precej suvereno, Rosberg pa je začel delovati frustrirano. Veliko ljudi je mislilo, da ga je Hamilton psihološko zlomil.

Ampak potem je prišlo leto 2016.

Rosberg je sezono začel popolno.

Zmagoval je dirko za dirko in prvič je izgledalo, da je dejansko sposoben premagati Hamiltona v enakem dirkalniku.

Napetost med njima je eksplodirala v Španiji.

Že v prvem krogu sta trčila in oba končala v pesku. Mercedesovi šefi so bili besni. Ekipa, ki je dominirala celotno Formulo 1, je začela razpadati od znotraj.

Do konca sezone je rivalstvo postalo skoraj nevzdržno.

Ni šlo več samo za naslov.

Šlo je za ego, psihološke igre in dokazovanje, kdo je dejanski alfa voznik Mercedesa.

Finale v Abu Dhabiju je bil popoln zaključek.

Hamilton je namenoma upočasnjeval tempo, da bi Rosberga spravil pod pritisk dirkačev za njim in mu odvzel naslov. Mercedes mu je celo po radiu ukazal naj pospeši.

Hamilton jih je ignoriral.

Ampak Rosberg je zdržal.

Končal je drugi in osvojil naslov prvaka za samo pet točk.

In potem je prišel največji šok.

Samo nekaj dni po osvojitvi naslova je Nico Rosberg objavil upokojitev iz Formule 1.

Star komaj 31 let.

Kasneje je priznal, da ga je boj s Hamiltonom psihično in fizično popolnoma izčrpal. Za osvojitev naslova je moral žrtvovati praktično vse.

Mogoče ravno zato to rivalstvo ostaja tako posebno.

Ni bilo samo rivalstvo dveh odličnih dirkačev.

Bil je dokaz, kako brutalna zna postati Formula 1, ko sta dva vrhunska voznika zaprta v isti dominantni ekipi.

Kako mislite, da bo to vplivalo na dirkače in dirkalnike?

Bo več težav s pregrevanjem gum in zavor? Bo vročina še dodatno obremenila dirkače v kokpitu? Ali pa so današnji bolidi in ekipe na takšne razmere že dovolj dobro pripravljeni?

Danes se veliko govori o primerjavah med različnimi serijami motošporta. Kdo ima boljše voznike, kdo ima hitrejše dirkalnike in kako bi se najboljši znašli v popolnoma drugačnem okolju.

Zanimivo pa je, da so na to vprašanje poskušali odgovoriti že v 50. letih.

​

Tako je nastala Race of Two Worlds, bolj znana tudi kot Monzanapolis.

​

V letih 1957 in 1958 je Monza gostila eno najbolj nenavadnih dirk v zgodovini. Ideja je bila združiti dva največja svetova motošporta: evropsko dirkanje in ameriški Indianapolis.

​

Dirka je potekala na znamenitem Monzinem ovalnem delu steze, ki je omogočal izredno visoke hitrosti. Na stezi so se srečali ameriški Indy dirkalniki in evropski dirkalniki, med katerimi so bili tudi avtomobili narejeni po pravilih Formule 1.

Razlika med obema pristopoma je bila ogromna.

​

Američani so bili vajeni ovalov, konstantnih visokih hitrosti in dirkalnikov, narejenih prav za takšne pogoje. Evropske ekipe pa so prihajale iz sveta, kjer so bile pomembne zavore, pospeševanje iz počasnih ovinkov in tehnične steze.

​

Monza je bila zato veliko bližje temu, kar so poznali ameriški vozniki.

Prva izvedba leta 1957 je bila precej ameriško obarvana, saj veliko evropskih ekip ni sodelovalo zaradi pomislekov glede varnosti. Hitrosti na ovalnem delu Monze so bile za tisti čas ekstremne.

​

Leta 1958 pa je dirka dobila še več pozornosti. Pridružil se je tudi Ferrari, vendar so Američani ponovno pokazali svojo moč.

Jim Rathmann je zmagal, povprečna hitrost pa je bila približno 268 km/h, kar je bilo za konec 50. let skoraj nepredstavljivo.

​

Kljub zanimivi ideji se dirka po letu 1958 ni več vrnila. Stroški so bili visoki, tveganje veliko, evropske ekipe pa niso videle dovolj razlogov, da bi nadaljevale.

​

Ostala pa je ena najbolj zanimivih epizod v zgodovini dirkanja. Eden redkih trenutkov, ko niso samo primerjali različnih serij na papirju, ampak so jih dejansko postavili skupaj na isto stezo.

​

Skoraj 70 let kasneje so debate F1 proti IndyCar še vedno tukaj, samo da danes večinoma ostanejo pri ugibanjih.

Takrat so jih poskusili rešiti z dirko.

​

Bi si želeli, da bi danes spet videli kaj podobnega — recimo F1 proti IndyCar?