Singapur
Moj zadnji post do jeseni.
Kot mladenič sem prvič pristal na singapurskem letališču Changi. Šel sem nekaj kupil in prosil za vračilo davka (Duty-Free), prepričan, da bom dobil veliko vračilo davka , kot smo bili navajeni v Evropi. Ko pa sem pogledal vračilo davek (GST – ekvivalent našemu DDV), sem debelo pogledal: znašal je le 8 %.
V tistem trenutku me je prešinilo vprašanje; Če ima ta država tako nizke davke na potrošnjo, od česa sploh živijo? In kako imajo lahko kljub temu vrhunsko infrastrukturo in standard?
Od takrat občudujem in sem fasciniran nad uspešnimi malih ter mikro držav, ki znajo s pametnimi sistemi premagati največje sistemske izzive. Medtem ko se v Evropi denar predvsem prerazdeljuje skozi težko birokracijo, so te države ubrale svojo pot: sistemsko spodbujajo ustvarjanje premoženja.
Politike nikoli ne komentiram – niti na netu, niti v zasebnem življenju. Zato me ne zanimajo politične ideologije, ampak ekonomska logika in sistemske rešitve.
Bistvena razlika: Slovenija vs. Singapur
Glavna razlika med našim in njihovim svetom se skriva v konceptu.
Slovenija (Pretočni sistem): Delujemo po principu "iz roke v usta" (PAYG). Današnji zaposleni financirajo današnje upokojence in zdravstvo. Denar se sproti porabi, posameznik nima lastnega računa, ampak le obljubo države, da bo proračun čez desetletja zmogel plačati njegovo pokojnino.
Singapur (Kapitalski sistem): Deluje kot obvezno varčevanje na osebnih računih v megaskladu CPF (Central Provident Fund). Prispevki zaposlenega in delodajalca skupaj znašajo do 37 % plače in se vodijo na tvoje ime. Iz tega lastnega kapitala Singapurci rešujejo vse tri stebre življenja: stanovanje, zdravstvo in pokojnino.
Kot prikazuje slika, bo zaradi tega javni proračunski strošek za pokojnine v Singapurju leta 2035 znašal komaj 1,8 % BDP (v Sloveniji pa uničujočih 13,2 % BDP).
Kako deluje njihov sistem v praksi?
Vsa ta zgodba se deli na tri osebne podračune, ki jih ima vsak državljan:
- Stanovanjski račun (Ordinary Account): Singapur je z enim zamahom rešil stanovanjsko stisko mladih. Privarčevana sredstva iz tega računa lahko mlad par neposredno uporabi za polog in odplačevanje kredita za državna stanovanja (HDB). Kredit se tako mesečno odplačuje avtomatsko iz teh namenskih prihrankov, kar pomeni, da jim sploh ni treba obremenjevati svoje tekoče neto plače. Danes preko 89 % Singapurcev živi v lastniških nepremičninah.
- Zdravstveni račun (MediSave): Del prispevkov gre na zdravstveni račun. Tukaj velja pravilo: če si zdrav, si finančno nagrajen. Račun ima namreč zakonsko določen strop (trenutno okoli 75.500 SGD). Ko to mejo dosežeš, se vsa nadaljnja mesečna nakazila in visoki 4–5 % državni donosi avtomatsko preusmerijo v tvoj pokojninski steber in ti drastično povišajo dosmrtno rento. Kot je razvidno iz slike bodo javni izdatki za zdravstvo leta 2035 tam znašali le 3,3 % BDP, skupno javno breme obeh blagajn pa neverjetno nizkih 5,1 % BDP. Singapur hkrati eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob na svetu (v povprečju preko 84 let)
- Pokojninski račun (Special/Retirement Account) in se deduje, to v Evropi ne poznamo. Pri nas se vplačani prispevki ob smrti posameznika preprosto izgubijo v proračunu in sistemu – če umreš prezgodaj, gre tvoj denar v nič. V Singapurju pa se ves preostanek denarja na osebnih CPF računih ob smrti imetnika se neobdavčeno izplača njegovim izbranim dedičem.
Brez lastne vode in nafte
Singapurja nima absolutno nobenih naravnih bogastev. Norveška ima nafto, Katar plin, Avstralija rudnike. Singapur nima ničesar – niti lastne pitne vode! Desetletja so bili eksistencialno odvisni od uvoza vode preko cevi iz sosednje Malezije.
Težavo z vodo so rešili tehnološko – z masovnim razsoljevanjem morja in ultra-naprednim recikliranjem odpadne vode (sistem NEWater).
