Cipolla: civilizacije propadajo, ko se poveča delež neumnih na položajih moči
Disclamer: To ni objektivna metodologija ampak satiričen vizualni komentar na javno zaznavanje strank za vzpodbuditev debate.
Carlo M. Cipolla je bil italijanski ekonomski zgodovinar. Večino kariere je preživel na Univerzi v Berkeleyju in na Univerzi v Firencah. Znan je po resnih akademskih delih o ekonomski zgodovini Evrope, denimo o epidemijah, industrializaciji in zgodovini denarja.
Leta 1976 je razvil teorijo o neumnosti, ko je esej prvič zasebno distribuiral med prijatelji in kolegi.
Cipolla je ljudi postavil na dve osi, ki predstavljata korist ali škodo, ki jo njihiva dejanja povzročijo:
Os X: vpliv na druge / družbo
levo = škoduje drugim
desno = koristi drugim
Os Y: vpliv na sebe
gor = koristi sebi
dol = škoduje sebi
Kombinacija obeh osi ustvari štiri kvadrante. Ključno pri Cipollovi teoriji je, da osi ne merijo namerav ali inteligence, merijo le izide dejanj. Nekdo je lahko izobražen, dobronamen in še vedno neumen v Cipollovem smislu, če njegova dejanja sistematično škodujejo tako drugim kot njemu samemu.
Cipolla trdi, da so neumni ljudje (spodnji levi kvadrant) daleč najnevarnejši za družbo iz zelo specifičnega razloga:
- Bandit (ropar) je predvidljiv. Veš, da ti bo poskušal vzeti denar ali moč. Lahko se braniš, pogajaš, ali vsaj razumeš njegov motiv.
- Neumen človek je nepredvidljiv. Škoduje ti brez kakršnega koli racionalnega motiva in pri tem škoduje tudi sebi. Ker ni logike za dejanji, se mu ne moreš izogniti, z njim ne moreš skleniti kompromisa in ga ne moreš ustaviti z racionalnimi argumenti.
Cipolla doda še bolj provokativno tezo: količina neumnosti v družbi je konstantna in enakomerno porazdeljena: med revnimi in bogatimi, izobraženimi in neizobraženimi, vladajočimi in opozicijo. Nobena skupina ni imuna.
Zato je njegov tretji zakon osrednji: "Neumen človek je najnevarnejša vrsta osebe, celo nevarnejši od kriminalca."
In za družbo kot celoto dodaja: civilizacije propadajo, ko se poveča delež neumnih na položajih moči. Ko "pametni" in "nemočni" začnejo izgubljati v korist "neumnih" in "roparjev", ki sodelujejo z njimi.
Cipollovo tezo sem s pomočjo političnih strank preslikal v slovensko družbo. Ker neposrednih raziskav na to temo ni, sem AI prosil, da na podlagi znanega sentimenta stranke uvrsti sam. Današnji sentiment sem primerjal s tistim pred 10 leti.
Pozicije so subjektivne ocene, ki temeljijo na splošnem javnem sentimentu, medijskih komentarjih in anketnih podatkih o priljubljenosti. To ni objektivna metodologija ampak satiričen vizualni komentar na javno zaznavanje strank.