r/Slovenia

Zadnje dve leti opažam, da je vedno več situacij, ko pridem v Ljubljani nekam jest, ali po nakupih, in moram večkrat angažirati angleščino. O balkanskih jezikih ne bi, ker je bilo že predebatirano in če sem iskren, mi je postalo že normalno - čeprav verjamem da je za marsikoga nesprejemljivo, da sliši tuje jezike, ko kupuje kruh ali salamo, pač vse kar v trgovinah, kot so Mercator (ki očitno prednjači pri zaposlovanju kadra, ki ne govori slovensko) ni samopostrežno.

Za razne fast foode ala Hood BTC ipd, sem se tudi že sprijaznil, da je treba po angleško, če nočeš ostati lačen (izvzeti vsi znani kebab/burek placi v LJ, mi ni blo treba enkrat naročit drugače kot v slovenščini). Me je pa zadnjič sezulo, ko sem bil v Mercatorju, in vprašam edinega vidnega prodajalca v radiju 30m za eno stvar, in mi v francoščini odgovori, da ne razume. Ajde verjamem da je bil zaposlen kot polnilec polic ali kaj podobnega, ampak me je vseeno kar sezulo.

Situacija je pač taka kot je, migracij je in bo vedno več, pa razumem da primanjkuje kadra v trgovinah, samo ta tempo sprememb se mi pa res zdi nenormalen. Osebno sicer folgam, ker razumem in govorim tako angleško kot srbo-hrvaško, kar pokrije 99% situacij, marsikdo pa tega luksuza nima.

Kakorkoli, čisto iz pravnega vidika me zanima, kako je to Zakonu o varstvu potrošnikov, ki med drugim opredeljuje (poglavje prekrški):

>(1) Z globo od 1.500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

>1.      potrošnikom ne prodaja blaga oziroma ne opravlja storitev pod enakimi pogoji (prvi odstavek 6. člena);

>2.      s potrošniki ne posluje v slovenskem jeziku ali jeziku italijanske ali madžarske narodne skupnosti na območjih, kjer narodni skupnosti avtohtono živita, ali v pisnih sporočilih potrošnikom ne uporabi celotnega imena svoje firme in sedeža (prvi odstavek 7. člena) ali v pisnih sporočilih, ki niso namenjena individualno določenemu potrošniku, ne uporabi vsaj skrajšane firme in sedeža ali naslova spletnih strani, če je iz njih nedvoumno razvidna identifikacija podjetja (četrti odstavek 7. člena);

Vir: https://pisrs.si/api/datoteke/integracije/356439405

Kako se torej omenjeno aplicira na situacijo v trgovinah, kjer te prvi, ki ga pocukaš za rokav, nagovori v tujemu jeziku? V trgovini so morda tudi drugi prodajalci, ki sicer govorijo slovensko

Kako je z Wolt dostavljalci oz. dostavnimi službami?

Kako je s prodajalci na štantih in trgovinah z okraski (center, predvsem okoli novega leta)

Izvajalci, in podizvajalci, ki ti v bivalnemu objektu izvajajo zaključna dela, popravila (serviserji, malarji, ipd)

In druge podobne situacije, kjer moraš v prvemu stiku s poslovno entiteto šaltati na drug jezik kot slovensko

(ne mislim dajat kakršnekoli prijave in ne želim, da se tole spremeni v politično debato, samo kako zakon obravnava take primere - pač gledanje v prihodnost, ker verjamem, da bo trenutna situacija marsikoga hitro pripeljala do tega, da se bo začel sklicevati na to in zahteval komunikacijo v slovenščini - glej zloglasni primer iz ljubljanskega avtobusa kak mesec nazaj)

Predsednik DZ in stranke Resnica Zoran Stevanović je včeraj sprejel tri delavce podjetja Progros, ki so ostali brez plač. V objavi na omrežju X je znova zatrdil, da jim bo manjkajoče prejemke pokril iz lastnih prihrankov. Lastnik in nekdanji direktor podjetja je namreč poslanec Resnice Boris Mijič.

Dan kasneje se je oglasil Elvis Alukić, predsednik bošnjaške kulturne zveze Slovenije. Njegov komentar je na družbenem omrežju delila stranka Levica, kot je videti, pa je nad potezo Stevanovića zgrožen. "Dosegli smo dno politike. Jaz osebno bi se najraje pogreznil v zemljo od sramote, ker sem to dočakal. Za to, da se ljudem poravna dolgove, ki sploh nikoli ne bi smeli nastati, se jih zlorabi kot razstavne eksponate za fotografiranje, kot da gre za neko veliko humanitarno dejanje," je ogorčen.

Kot pravi, to ni humanost. "To je izkoriščanje človeške stiske za politično promocijo! Je tudi čista kopija propagande Vučićevega režima v Srbiji. A si je Slovenija to zaslužila? In a smo res padli tako nizko, da na to nasedamo?"

Ob koncu je Alukić zapisal: "Tisti, ki smo aktivni v kulturnih društvih, smo se do včeraj skupaj borili - Slovenci, Srbi, Albanci, Makedonci in pripadniki vseh drugih narodov - da taista Mijič in Stevanović ljudem, ki tukaj živijo in delajo, ne bi odvzela volilne pravice na lokalnih volitvah. Niti za trenutek ni nikomur padlo na pamet, da bi se šli fototermin in izkoriščali stisko, da bi delali politični PR. Sram naj vas bo. Plača je nekaj, kar si zaslužiš s poštenim delom, ne pa nekaj, za kar moraš moledovati politike."

"Uradno bo Branka Grimsa odslovila, ker ga lahko nadomesti tudi plišasti medvedek."

Fokus se iz Bližnjega vzhoda ponovno prestavlja na Evropski parket.

Na portalu Siol.net so prejšnji teden dobili novega odgovornega urednika. To je postal Peter Jančič, nekdanji urednik Dela v času prve Janševe vlade, ki zdaj velja za enega glavnih medijskih propagandistov SDS. Toda Jančič je že prvi delovni dan portal, ki ga izdaja družba TSMedia v lasti državnega Telekoma Slovenije, skušal zlorabiti za lastne interese.

Bye, bye Siol!

Moja babica je bila zelo razočarana, ko sem ji leta 2021 povedala, da spreminjam spol. Seveda jo razumem ampak me pač boli kurac kaj si misli o tem. Večkrat mi je izrazila svoje nezadovoljstvo in včasih šla tudi malo čez rob z neprimernimi komentarji zaradi katerih sem bila normalno zelo užaljena in posledično nehala hodit na obiske.

Pač okej, sej mi ni problem če me še vedno kliče po mojem krstnem imenu za katerega že vsaj 15 let ve, da ga zelo sovražim. Sej razumem, da ne bo nikoli sprejela moje nove identitete. Ampak, da mi reče "uniču si svojo družino, pa kako te ni sram kaj si naredu iz sebe?" To je pa nekaj česar ne nameravam prenašat. Sploh zato, ker me imata starša še vedno rada.

Ja, moj fotr me ma rad. In mama tudi. Pa sestra tudi. Vsake toliko se dobimo doma in pečemo steak na žaru. Brat me pa ne mara več. Ampak okej, kakor hoče. Tudi Florjan, moj bivši best frend je nehal govort z mano. On je imel glavno vlogo v eni res zanimivi zgodbi katere pa po nasvetu odvetnika ne bom napisala. Mogoče jo pa povem pri Kosabrinu

Ko sem začela delat vozniški izpit me je končno nekak nehala napadat s temi žaljivkami in znova sem začela hodit na obiske ter nehala odhajat slabe volje.

Včeraj sem spet prišla na obisk in mi je vrata odprla Lina, moja mala nečakinja. Za vrati pa se je skrivala Tajda, moja sestra in me veselo pozdravila. Lina se je pa jezno namrščila in stekla stran, ko sem jo probala objet. Ampak saj se vedno jezno namršči tako kot se je Tajda, ko je bila majhna. Jabolko ne pade daleč.

Na vrtu sta sedela babica in Mare, mož moje sestre, ki ga zdaj smatram kot novega brata. Veselo sta me pozdravila in zdaj smo skupaj uživali v sončnem popoldnevu. Lina je vesela tekla gor in dol po vrtu, Mare pa jo je spodbujal naj nam pokaže kako je hitra. Takoj mi je bilo jasno kaj počne. Dobra fora, da bo mala zmatrana.

Skuhali smo kavo, babica pa je iz omare prinesla piškote, ki so na srečo bili sveži.

"No, daj nesi piškote stricu Ožbeju. On jih ma rad!" je rekla Lini, ki jo je začudeno pogledala.

"Stric Ožbej jih ma rad, no daj nesi mu! Ja, ja! Vidiš, to je tvoj stric! Ne, on ni teta, on je tvoj stric. Stric Ožbej!" je vztrajala in tako nadaljevala še nekaj časa, meni pa je bilo počasi že dovolj in bila sem na meji, da vstanem in grem, ker res nisem mogla prenašat tega.

Sej razumem, da bo čez dva tedna praznovala 90 let in vse to, ampak za jebeno voljo, (for fucks sake) a je res treba tako?! Zelo dobro ve, da sem vedno sovražila moje krstno ime (ki ni Ožbej ampak podobno) in ga ne uporabljam več! Zelo dobro ve, da že 4 leta živim z novo uradno identiteto za katero sem se preselila v LJ kjer me nihče ni poznal, da sem lahko začela znova! Ena stvar je, da me naziva po mojem starem imenu, ampak to kar zdaj počne je pa že malo nesramno.

"To je teta Lexi!" je jezno rekla Lina.

"Ne, ne!" je odkimala babica, "To je tvoj stric, Ožbej! No daj nesi mu piškote!"

"Teta Lexi ni fant!" je jezno in glasno rekla Lina in mi z namrščenim pogledom prinesla piškote. Tajda in Mare sta se tiho nasmehnila, babica pa je razočarana zamahnila z roko v zrak.

Včasih so imeli legendarne igralce kot so Pele, Zico, Falcao, Romario, Rivaldo, Roberto Carlos, Ronaldo, Ronaldinho in tko naprej zdej pa zgubijo še z Norvežani, ki niso lih neka nogometna velesila. Za trenerja pa so imeli Ančelotija, ki je vrhunski trener tko, da taktika ne more bit vzrok.

predvidevam, da je poleti vec casa za branja in me zanima kaj kej berete?
jaz sem zacela danes normal people - sally rooney. je ze nekaj casa na knjizni polici in letosnji cilj je brati te, ki jih imam v fizicni obliki.

Rada bi povedala o svoji prvi izkušnji v kelnariji.

Z osemnajstim letom sem se odločila, da grem delat v nek lokal preko študenta. Predvsem zato, ker je bila kelnarija veliko bolje plačana kot trgovina ali McDonald’s in ker je v kelnariji veliko napitnine.

Ker nikoli prej nisem imela izkušenj v kelnariji nisem poznala sistema. Nisem znala mešat kokteljov, nisem znala peniti mleka, nisem znala nositi pladnja, nisem poznala razlike v pivih in nisem vedela kako se stranke obnašajo.

Imela sem prvi dan uvajanja eno pomlad in takrat sem se učila delati kave, nositi pladenj in naučila sem se stranke vprašati kaj si želijo pit.

V kelnariji sem delala kakšen mesec, ko sem dobila eno večerno smeno do dvanajstih ponoči. Z mano je tisto večer delala šefica, nekje 30 let stara (mlada) ženska.

Pristopim do ene mize za katero je sedelo sedem moških srednjih let. Oblečene sem imela dolge črne hlače in črn crop top (brez dekoleteja) in približno centimeter moje kože na predelu trebuha je bilo videne. Nič spornega.

Tipe za mizo vprašam kaj si želijo pit.

Zraven mene je sedel nek tip in me vprašal kaj imam pod majco in mi jo je začel rahlo dvigovat. Postalo me je strah, nisem vedela kaj reči in sem mu roko večkrat vljudno samo potisnila vstran.

Ta tip mi je parkrat želel majco premakniti višje, da bi videl več moje kože. Bilo mi je sila neprijetno.

Vzela sem njihova naročila in sem takoj po tem pristopila do mlade šefice in sem ji rekla: “ Ej Marjeta, samo toliko da veš… tvoje stranke me šlatajo? Ni mi kul in ne vem kaj točno lahko naredim glede tega.”

Marjeta me čudno pogleda in reče: “ Sej pa te veš kje delaš!” Češ, da je to normalno obnašanje strank v gostilni.

Mislila sem, da bo razumela glede na njen spol in starost, vendar me je njen komentar samo še bolj prizadel.

Čez mesece in leta izkušenj sem se naučila, da to ni normalno in sedaj znam postavit meje in stranko postavit na svoje mesto.

Ali menite, da je šlatanje natakarc normalno in neproblematično?

Za prekinitev političnih postov: Kakšen bo rezultat tekme?

Res ne razumem, zakaj moramo v Sloveniji prenašati to balkansko mentaliteto, kjer so vsi grozno glasni na javnih mestih, delo opravljajo napol z tistim njihovim 'jebi ga' odnosom, čas jim nič ne pomeni, za vrhunec vsega pa po možnosti še sredi naših trgovin pričakujejo, da bomo vsi z njimi govorili po hrvaško ali srbsko, namesto da bi se naučili slovensko.

Nadrejeni želi (zahteva?/vsiljuje?), da dobim služben telefon. Ne želim ga, ker ga ne potrebujem. Na privat številko me ne kličejo. Ali me lahko prisilijo, da ga dobim? Ko oddelam osem ur je zame konec šihta do naslednjič. Mnenja? Ideje? Hvala.