u/RedKozak84

Da ne bo pomote, če je nekdo zdrav, sposoben za delo, delo dejansko lahko dobi, pa se mu sistematično izogiba samo zato, da živi od socialne pomoči, se mi to ne zdi prav. Zlorabe sistema je smiselno preprečevat.

Me pa preseneča, kako močna čustva vzbuja pri nekaterih ta tema.

Skoraj vsak pozna nekoga, ali pa vsaj pozna nekoga, ki pozna nekoga, ki je menda popolnoma sposoben za delo, ampak samo sedi doma in vleče socialno in se ima bojda super. In tak človek nam gre strašansko v nos. Logično, vsako jutro se vstanem za šiht, na katerem trpim, on pa doma leži na MOJ račun.

Po drugi strani imamo pa celo vrsto drugih načinov, kako posamezniki, podjetja državi kradejo denar. Od dela na črno, neizdajanja računov, skrivanja prihodkov, fiktivnih stroški, posli z državo preko političnih poznanstev, podjetja v tujini za izogibanje davkov, razne veze in poznanstva ipd.

Tam imamo pa druge vatle. Takrat se reče, da se je "človek znašel", da "država samo krade", da treba "zajebat sistem" in tako naprej.

Včasih se takim skorajda ploska, ker so tako "iznajdljivi". Pa govorimo o bistveno višjih zneskih.

In očitno naše ogorčenje ni ravno sorazmerno s finančno škodo ob teh zlorabah. Ko se gre za 500eur socialne pomoči, s katerimi si roko na srce ne moreš kaj dosti pomagati, je to kraja MOJEGA denarja in izkoriščanje MOJEGA časa. Ko kdo nad nami utaja davke, dobiva subvencije do katerih ni upravičen, skriva prihodke in premoženje, pa je iznajdljiv in mu ploskamo, ker krade DRŽAVNI DENAR in ZAJEBE DRŽAVO.

Pa spet, ne pravim da gre za identično stvar ali pa da je treba zlorabe socialne pomoči tolerirat.

Ampak se mi zdi pa zanimivo vprašanje, zakaj smo kot družba pripravljeni zaradi relativno majhne skupine domnevnih zlorab socialne pomoči spreminjati celoten sistem za vse prejemnike pomoči, imeti debate, referendume in vsesplošno ogorčenje ali celo uvajat prisilno delo, medtem ko pri mnogo večjih oblikah izogibanja obveznostim skorajda občudujemo človeka, ki se je znašel.

Mogoče tale referendum pove več o našem odnosu do drugih ljudi, kot o sami socialni politiki.

EDIT: Čestitke in pozdrav vsem, ki ste zmogli prebrat do konca in se niste ustavili pri naslovu.

V zadnjih letih se pri slovenskih mladini pojavlja kar nekaj zanimivih trendov:

• rezultati PISA so zares občutno padli
• delež mladih, ki se sami opredeljujejo desno ali skrajno desno, je močno narasel
• religioznost oziroma verska identifikacija se po 2018 močno krepi, posebej med fanti
• po covidu je močno naraslo evidentirano medvrstniško nasilje in mladoletniška kriminaliteta,
• hkrati se še slabšajo nekateri kazalniki duševnega zdravja mladih

Seveda correlation =/ causation. Ne trdim, da je eno povzročilo drugo.

Se mi pa zdi, da gre vsaj deloma za različne posledice istega širšega procesa. Covid, motena socializacija, več časa na družbenih omrežjih in vedno več življenja na spletu, slabše duševno zdravje... Algoritmi družbenih omrežij nagrajujejo konflikt, jezo in ekstremne vsebine, kar še dodatno krepi polarizacijo in zapiranje v lastne informacijske mehurčke.

V istem, že tako zelo občutljivem obdobju, pa je na hitro prišel še AI, ki spreminja način učenja, iskanja informacij in ustvarjanja vsebin. Z gotovostjo lahko rečemo, da posledic tega sploh še ne razumemo. Gre res za monumentalne premike in "šoke" v zelo kratkem času.

Tako da verjetno ne gledamo nekih ločenih anomalij, pojavov ali trendov, ampak širšo predvsem pa nenadno spremembo odraščanja, socializacije in oblikovanja identitete mladih.

Kateri dejavnik se vam zdi pri teh spremembah najpomembnejši? Covid, družbena omrežja in algoritmi, gospodarska negotovost, vojne, AI ali kaj drugega?

Najprej disclaimer, da ne bo pomote. Slovensko šolstvo potrebuje reforme, kadrovsko in finančno injekcijo, predvsem pa boljši položaj v družbi. Za tega smo odgovorni vsi, z nosilci javnih funkcij na čelu.

Aktualna vlada poudarja, da "ideologija nima kaj iskati v šolah". Zveni super, ampak kaj točno sploh pomeni?

Nevtralna šola ne obstaja. Slovensko šolstvo deluje znotraj liberalno-demokratičnega in ustavnega okvira, ki temelji na človekovih pravicah, enakopravnosti, demokraciji, znanstvenem pristopu in spoštovanju različnosti. V to kategorijo spadajo tudi npr. ekologija, etika ali državljanska vzgoja in izhajajo iz določenih vrednot. Če vse to razglasimo za ideologijo, potem lahko iz šole odstranimo praktično vse, kar ni poštevanka.

Podobno velja za splošno razgledanost, ki jo slovenska šola tradicionalno poudarja, zdaj pa se jo vse pogosteje odpravlja kot nepotrebno. Ampak brez dejanskega splošnega znanja in znanstvenih temeljev ni kritičnega mišljenja.

Nekaj drugega sta strankarska propaganda in politična agitacija. Toda kje se to danes konkretno dogaja? V katerem učnem načrtu, učbeniku ali pouku?

Za zdaj je "ideologija v šolah" prazno platno, na katero vsak naslika svoje strahove. Ekologijo, LGBT-vsebine, človekove pravice, ustavno demokracijo... Zanimivo pa so domovinske in verske vsebine nekako izvzete.

V Sloveniji imamo štiri katoliške gimnazije in dve katoliški osnovni šoli. Njihova vzgoja se odkrito opira na krščanski svetovni nazor, njihove javno veljavne programe pa večinoma financira država. Katoliška vzgoja zagotovo ni svetovnonazorsko nevtralna, zadnja leta pa je del cerkvenega prostora tudi vedno bolj neposredno politično zaznamovan. Vsekakor pa ni ideološko nevtralna.

Precej ironično je, da so te šole v t.i. komunistični, levičarski in ne vem kakšni Sloveniji desetletja normalno obstajale in prejemale javni denar. Sedanja vlada pa s selektivnim preganjanjem "ideologije", ki je sama niti ne definira, odpira Pandorino skrinjico.

Če govorimo o pluralnosti svetovnih nazorov, morajo veljati enaka merila. Vse kar sem do sedaj slišal pa gre v smeri politizacije šole in odmiku od dosedanje pluralnosti. Odločitve, ki se nakazujejo, pa so vse prej kot nevtralne, ampak zelo konkretno kažejo, čemu naj bi šola služila. Očitno idejam nekega ministra ali vlade.

Danes ni dan SDS, ni dan Svobode, ni dan leve ali desne sredine. Ni dan ene vlade in ni dan enega političnega tabora. Niti ni last enega ideološkega tabora.

Po 35 letih je dovolj te razdiralne logike, da obstaja neka "osamosvojitvena Slovenija", ki ji je država intimna opcija in potem neka druga Slovenija, ki naj bi bila manj domoljubna, ker ne voli pravih ljudi.

To nima veze z domoljubjem in je navadna politična privatizacija domoljubja.

Slovenijo imaš lahko rad tudi, če kritiziraš Janšo. Tudi če kritiziraš Goloba. Tudi če ne pripadaš nobenemu taboru. Če voliš ali ne. Tudi če misliš, da imamo kot država veliko problemov ali da smo raj na zemlji.

Domoljubje ni slepa lojalnost politikom ali ideologiji. Domoljubje je skrb za državo in ljudi v njej.

Zato ob današnjem dnevu vsem želim, da ne pustimo, da nam politiki ugrabijo Slovenijo.

Slovenija pripada vsem nam.

In še to misel bi dodal za konec, da domoljubje nima samo ene prave oblike. Za nekoga je to zastava, za drugega skrb za sočloveka, za tretjega skrb za javno dobro, za četrtega kritika oblasti, za petega jezik, narava, kultura ali prihodnost. Slovenija vsakemu pomeni nekaj drugega in prav je tako. Zato ne pustimo, da KDORKOLI domoljubje spremeni v nek test politične lojalnosti.