Zadnjič ko sem bil ob osmih, je nek moški bil zelo agresiven do ženske, porinil ob zid, ji grozil, ni pustil pri miru, vsi tisti delavci v restavracijah so samo sedeli ob klopci ali se nič zmenili, ljudje čakali na avtobuse in gledali kako se vse odvija

Šele ko smo prišli jaz, nek fitneser na kolesu, in neke skupina mladih, smo se vmešali, vsi ostali so gledali, niti snemali ali gledali naprej

Ko je nek mladi fant rekel naj jo pusti pri miru, je oseba grozila s tem, da bo iz torbica nekaj povklekla (kot da naj bi bil nož čeprav se mi zdi da ni bilo nič in ga pustimo pri miru in je odgovoril v tujem jeziku (zal ne govorim Srbohrvaščine prav dobro)

Na koncu je bilo blizu policijska postaje, sta oba zbežala v svojo smer. Slišim da se to na Bavarskem dvoru pojavlja kar pogosto, fitneser mu je še s kolesom malo sledil.

Ponoči je vedno več takih primerov, tudi ko sem zadnjič pred leti prišel v Parlament je veliko takih bolj zanimivih ljudi ki se jih vidi samo ponoči.

Tega ponavadi ni bilo

2 leti sem zivel v tujini, pa sem opazil da je v Ljubljani dosti bolje, kultura je boljsa, razen najemnine, je hrana kar poceni, lahko govoris z ljudmi karkoli, tudi da ce kakI dami reces kaj prijatelskega oziroma prijazno pristopis, te ne odvrnejo, se je zgodilo, da so v tujini Rusi, Izraelci in domacini dosti bolj zaprtI vase

Ljubljana se je v zadnjih letih kar razvila, kultura je odprta, z ljudmi lahko govoris prijatelsko

Ima kdo podobne izkusnje? Se posebej pri priloznostih za simpatijo se pozna, ce ne poznas tujega jezika Ali kulture / zgodovini Jugoslavije in Ljubljana, prijatelstva niso trajna

Za faks sem se preselila v Ljubljano in tako sem bila prvič v življenju catcalled in dotaknjena na neokusen način že trikrat. Trije različni moški, vsi temnopolti.
Nisem rasist, boli me k kdo si, iz kje prihajaš, kakšne barve si, res mi dol visi, ampak vsaj bodi spoštljiv in prijazen? Integriraj se v družbo?
Pa ne mislim to na slab način, ker res hočem, da bi vsi mirno soobstajali, ker si vsak človek zasluži socializacije in mesto na tem svetu, ampak glede na to, da ti ljudje prihajajo iz držav, kjer se njihov pogled na ženske precej razlikuje od našega... mislim, ne vem, kaj drugega bi pričakovali?

Se še keri zgodi?

P.S.: Vse to se je zgodilo na poti domov / na faks.

EDIT: Also, ne pravim, da te stvari delajo SAMO priseljenci, ofc to lahko naredi kdorkoli komurkoli; v vsakem primeru je slabo. Govorim zgolj iz mojih primerov, ki pa so bili pač naključno ti ljudje in sem poleg slabih izkušenj slišala tudi kakšno besedo o njih od kolegic, ki že nekaj časa živijo v LJ.

Hello everyone from this subreddit. My friends and I will soon be visiting your country for a vacation. After we arrive by plane, we plan to take a taxi to our Airbnb. We’ve done some research ourselves, but we’re having difficulty finding a reliable taxi service. Would any of you be able to offer some recommendations? Thank you very much in advance!

Nič ni narobe z vami! Sreča ni lajk na družabnem omrežju.

Nehajte se primerjati z drugimi na socialnih omrežjih. Bodite to kar ste. Pri partnerju iščite, kar vam najbolj ustreza, ne kar je trenuten trend na družbenih omrežjih. Trendi se spreminjajo, vi pa ste potem ujeti v ta pretekli trend s partnerjem? Zakaj? Pretekel lajk ni nič vreden.

Bodite prijazni drug do drugega. Nismo vsi isti, glede tega kar hočemo in si želimo v življenju. Spoštovanje raznolikosti ni slaba stvar ( če seveda ta raznolikost spoštuje tebe).

Bodite srečni. Iščite svojo srečo. Vsak ve zase najboljše kar hoče ( preden pogleda družabna omrežja).

Če pa nekaj mislite in potem spremenite svoje mišljenje, ker niste dobili dovolj lajkov zaradi tega, potem pa raje premislite o družabnih omrežjih in ne o svojem mišljenju.

30 lajkov ne pomeni več sreče kakor 2 lajka!

Hi everyone!

I visited Ljubljana last year, a city that I absolutely fell in love with. While I was there, I bought a specific dragon pin at the Dragon Shop souvenir store. It quickly became the favorite piece of my collection and a wonderful memory of my trip, but unfortunately, I lost it recently and I'm honestly heartbroken.

Is there any kind soul who could drop by the shop, buy the pin, and mail it to me in Italy to save my collection? I will obviously pay for the pin, shipping, and a beer for your time via PayPal.

Please send me a PM if you can help. Thanks a lot!

živjo!

I'm looking for recommendations for a tax accountant. I have some foreign rental income to declare (I pay taxes on it in a foreign country (EU), and there's a double tax treaty), and capital gains on investments (less than 5 trades a year, usually) and interest. Hopefully someone who knows this stuff and won't charge a fortune!

Thanks in advance! Hvala!

Zdravo,

🌞 vabi nazaj na zunanja igrišča. Je tu še kdo, ki ima željo po igri, ampak mu manjka malo sreče pri iskanju soigralcev? :)

Rekreativni nivo (do lanskega leta kar precej aktivno igrala, lani malo “pavzirala”). Ampak vsakdo je dobrodošel - pridemo, poskusimo in se potem dogovarjamo dalje.

Prijetno s koristnim ☺️

Odprtje igrišča Savski športni park by Trkaj

Ker me sprašujete, kako je bilo na otvoritvi Savskega športnega parka, vam rade volje dam kak update. Prišel sem pol ure pred dogodkom. Na mizo sem si dal tiskano verzijo Statuta MOL in poslovnika, saj študiram sam ustroj in principe, ki bi morali biti utelešeni v županji ali županu ter ustroju v MOL obče. Kmalu je do mene začelo hoditi nekaj oseb, ki so v precej v vrhu mestne uprave, češ, da me ne morejo zgrešiti in da bi se radi pogovorili.
Prva oseba je prišla zelo miroljubno in kulturno, druga takoj za njo, pa na presenečenje, zelo agresivno. Začela je invazivno siliti vame, zato sem naredil korak nazaj in rekel, oprostite, hodite v moj zasebni prostor, ko se boste pomirili, se lahko pogovarjava naprej.
No potem se je oseba le umirila in precej impulzivno zahtevala sestanek, pa sem rekel, da ta teden ne morem, ker imam koncerte. Tako, da bom javil po mailu. Druga oseba je enako začela govoriti, kako je pravzaprav z Linhartovo prenovo in parkom vse OK, pa sem ji rekel, da ni bilo ne okrog Linhartove in ne okrog Savskega parka razprave z ljudmi, ki tukaj živijo. Ker oseba ni čisto razumela zakaj, sem ji dal v roke Statut MOL in rekel, da bi mogla poznati 14. člen na pamet kot poštevanko :)

Nato se je dogodek začel, najprej je nastopila Maja Žitnik, ki je bila simpatično nerodna. Zakaj? Ker je začela govoriti o zgodovini Savskega naselja, s tem nič narobe, težava je le, da park v katerem smo de facto ni ozemlje Savskega naselja, temveč Rapove jame. Savsko naselje je čez cesto. Faktično zelo narobe, hvala pa za kompliment Maja, vedno smo verjeli, da je Savsko naselje večje, kot si mislimo! :)

Sledil je glasbeni nastop iz naše osnovne šole Savsko naselje, ki je bil korekten, le malo razočarani so bili otroci, saj so se pripravljali za 2 pesmi, zapeli pa so lahko le eno. Škoda, a bravo učenke in učenci, to je nova izkušnja in super ste odpeli. Pesem, ki so jo otroci zapeli je imela odličen naslov; Ti si Fuč! :)

Sledil je Zoran Janković, ki je imel glede na veličino parka precej kratek govor. Kot da nebi imel preveč energije niti dobre volje. Precej zadržan je bil, tudi raztresen, saj je v enem stavku govoril, da bodo poslušali občane, v drugem pa, da ne morejo zrealizirati dodatnih del!? "Ne mormo to delat, da skupi naredimo) (poglej video spodaj)

Nato je sledila precej bogata zakuska (vino, narezki, šmorn), a zlomka, ravno takrat se je ulilo. Janković, če me je kdaj prej pozdravil, saj sem pomagal MOL pri problematiki na OŠ Savsko naselje, je zdaj le nemo šel mimo mene, a telesna govorica ga je izdajala, da mu ni prijetno.
Meni pa je bilo in to zelo, saj sem bil s svojimi sosedi in še nekaterimi drugimi dobrimi ljudmi, a rekel sem, da te hrane niti pijače nočem ne jesti in ne piti (razen vode), zato smo z ekipo rekli , da je to odličen trenutek, da podelimo še nekaj letakov Parkirišča so naša. Veliko nas že pozna in hvala ekipa, da nas vse bolj podpirate, tako iz leve kot iz desne. To je civilna družba in lepo, da se ljudje tega zavedamo. Ob deljenju letakov me je Janković imel malo na očeh, jaz sem ga tudi enkrat pogledal, a vendar, prostor okrog mize kjer je on, je postajal vedno bolj prazen, nikogar ni bilo ob njem in postalo mu je sila neprijetno, kako ne, saj se je njegov slavnosten trenutek, vse bolj spreminjal v dejstvo , da so se ljudje vse bolj začeli zanimati za Parkirišča so naša in civilno iniciativo. Hihi. Očitno je uvidel, da nima smisla in je odšel, izza kolibe, kjer ga je že čakal osebni voznik in ga odpeljal v z veeelikim Audijem. Zanimivo, da ni odšel z avtobusom, saj rad poreče, da je alternativa avtomobilom in parkiriščem javni LPP promet.

Ljudje so na dogodku tudi opazili in mi rekli da nas je obiskal vodja Balkanskih bojevnikov Dragan Tošić, jaz ga ne poznam, tako da ne morem trditi da je on, bolj sem poslušal ljudi, kaj imajo za reči okrog parka. Nekateri so mu že nadeli imena kot je Bežigrajski Alkatraz ali Živalski vrt, le s to razliko, da boš moral tukaj plačati za vstop, je bilo slišati šale. A v vsaki šali je nekaj resnice, saj bo za nogomet denimo treba plačati, kar ni dobro, saj mladi tod okrog, nimajo igrišča za igranje nogometa ali pa morajo čez cesto na Janeza Levca ali pa Mirana Jarca,namesto da bi jim lastni prostor to omogočil, ker radi igrajo in da športajo.
Težave so tudi z dostopom invalidov, saj verjeli ali ne, daljši voziček zaradi nerodnega vhoda, sploh ne more priti v park, ker pa so tla peščena, to še hitreje porabi baterije in ni dobro, mi je dejala ena od gospa na vozičku. Tu so še neprimerne klopi brez naslonjala za starejše (bo besedah starejših) in še nekatere rešitve, ki so kratko malo nepremišljene in šlampaste. Ekipi iz MOL sem povedal, nekaj pripomb in predlogov, tako da upam, da se uredijo. Ni namen zapisa zlonamernost, zato želim, da bi park služil ljudem, ne na njih. In naučil sem se pomembno stvar, da se z znanjem in potrpežljivostjo ter dobroto pride dlje in je močnejša kot hujskaštvo in da je osnova vseh problemov komunikacijske narave ter samozagledanost v svoj edini prav. MOL komunicira slabo, zato smo tukaj mi kot CILJ - Civilna iniciativa za Ljubljano, da glas ljudi prenesemo tako, da vodstvo sliši. Zato je sklic za referendum prvi tak opozorilni znak, da nekaj ne štima in da je treba začeti delovati subsidiarno in decentralistično, kot piše v Statutu. Iskreno verjamem, da bo Ljubljana po naših pro bono naporih v prostem času začela slišati svoje meščanke in meščane. Nimamo veliko denarja, medijskih pokroviteljev, ljudi na svojih plačilnih listah, tudimo pa se imeti dobro srce in zdravo pamet in vsak dan vse več znanja, vsak pa naj presodi, kaj bolj ceni.
Hvala za branje tega dolgega zapisa.

Če nas podpirate pa le oddajte podpis več
in se seveda tudi pridružite v iniciative.
Hvala!

Sem feminist. Smo zelo blizu enakopravnosti. Samo še izenačimo delovno dobo za penzijo z moškimi in to da so lahko tudi ženske vpoklicane v vojno. Se borimo dalje.

Jaz mislim, da je trolanje pozitivno. Itak se zmeraj prižgejo tisti, ki ali pač ne razumejo ali pa imajo slabe namene?

Se strinjate? Zanima me mnenje glede trolanja v sloveniji.

Kot študentka ZF Ljubljana bi rada dala iskreno opozorilo vsem, ki razmišljate o študiju na tej fakulteti. Če imate možnost, resno razmislite o drugih fakultetah (Celje, Novo mesto ipd.), ker je moja izkušnja z ZF Ljubljana zelo slaba.

Sploh ne vem, kje začeti, ker je nepravilnosti in absurdov ogromno. Če razmišljate o izrednem študiju: ne. Resno. Študij ni niti približno prilagojen zaposlenim ali izrednim študentom. Iskreno povedano, še redni študenti komaj dohajajo tempo. Urniki so pogosto celodnevni, praksa od 7.00 do 13.00, potem pa obvezne seminarske vaje do 17.00 ali celo 18.50. Poleg tega urnike spreminjajo skoraj dnevno, zato si je praktično nemogoče karkoli organizirati vnaprej.

V prvem letniku vas pri predmetu PP čaka profesorica, zaradi katere je več študentov obupalo nad študijem. In govorimo “samo” o kolokviju, ki pa ga moraš narediti, sicer padeš letnik. Pri predmetih, kot sta Prva pomoč in Nujna medicinska pomoč, sem pričakovala kakovostno in uporabno znanje, na koncu pa sem največ odnesla iz lastnega učenja in samoiniciative.

Kolokvija pri teh predmetih pogosto izgledajo kot neka improvizacijska predstava. Dobiš pacienta z nekim urgentnim stanjem, ki ga profesorica sproti spreminja, med postopkom ti “odpove” EKG, pričakuje pa se, da boš vse perfektno rešil. Večina študentov na koncu sploh ne razume, kaj se je dogajalo. Profesorica si je po opravljenem ITLS izpitu prisvojila še NMP v tretjem letniku, čeprav se po kompetentnosti in dejanskih izkušnjah ne more primerjati z nekaterimi drugimi profesorji, predvsem moškimi predavatelji, ki dejansko prihajajo iz urgentne medicine in imajo prakso iz terena.

Ko sem se vpisala, sem pričakovala, da bodo nosilci predmetov strokovnjaki z dejanskimi izkušnjami na svojem področju. V realnosti pa ena profesorica pokriva več različnih predmetov skozi več letnikov. Profesionalizem pomeni biti strokovnjak za eno področje, ne pa da vsak “spiše slajde”, ki jih danes lahko naredi že ChatGPT.

Tudi organizacija izpitov je katastrofa. Profesor sociologije v drugem letniku daje pri pisnem izpitu minus točke, izpit pa traja 10 minut, čeprav pravilnik določa eno šolsko uro. Poleg tega ga je pri predavanjih zelo težko razumeti.

Ironično študij vsebinsko niti ni tako težak ,težko je predvsem to, da si cele dneve na praksah in obveznih vajah. Na drugih fakultetah imajo manj praks in manj kompliciranja, na koncu pa dobiš isto izobrazbo. Predmeti so tudi nepotrebno podvojeni, npr. “Psihiatrija – medicinski del” in “ZN psihiatričnega bolnika”, kar pomeni dvojno število izpitov za praktično isto snov. Profesorji vlečejo vsak na svoj mlin in imajo občutek, da mora vsak predmet postati življenjsko poslanstvo študenta.

In da o negovalnih diagnozah ter konstantnem teženju s tem sploh ne začnem.

Iskreno,če bi mene kdo prej opozoril, se za ta študij ne bi odločila. Prihranila bi si tri leta stresa, živcev in razočaranja.