Zakaj je to postalo normalno? Pa pizda slovenci zapravimo več letnih plač za nemške brande avtov višjega srednjega razreda, not nafukamo en kup nepotrebnih dodatkov, pa ne znamo niti prostoročnega telefoniranja uporabit ki je v večini del osnovne opreme. Dodamo še vožnjo na premajhni varnosti razdalji, suvereno v rdečo ipd. A je to posledica splošnega nižanja kognitivnih sposobnosti populacije al kaj?
En sam pas iz bavarca kjer vsak popoldne nastane 300m dolga kolona avtobusov (narediti obvoz preko gosposvetske je zgleda prevelik mentalni preskok za tega invalida). En sam pas iz trga OF da avtobusi s postaje že v štartu lahko naberejo 10 ali več minutno zamudo. Ne upam si predstavljat kako bo to izgledalo v času šole, ki se mimogrede začne čez 2 dneva.
V začetku tedna je nekdo objavil post o najbolslabših službah, ki so jih ljudje tu opravljali. V ogromno primerih ni šlo za dolgočasno, monotono delo, temveč je bedo in trpljenje predstavljal delodajalec sam oziroma šef, občasno tudi sodelavci. Glede na pohlepni in pokvarjeni značaj kapitalistov in šefov to sicer ni nič presenetljivega ali novega, me pa vseeno zanima, če se je kdo izmed vas kdaj soočil s šefom, ki ga na delu fizično ali psihično trpinčil in mu oteževal vsakdan. Kaj ste mu rekli, kako ste mu vrnili ko ste dali odpoved? Ali se je to poznalo pri vaši naslednji zaposlitvi, da ste se pustili manj izkoriščati?
Otroci predstavljajo za veliko staršev ogromno breme, zato se marsikateremu paru nikakor ne da ukvarjati s svojim malim otrokom in mu pod nos pomolijo tablico ali telefon, samo da se zamoti. Otrok gor gleda tiktok brainrot in izgublja na pozornosti in možganskih celicah. Seveda otrok tudi ne učijo olike in spoštovanja, tako da ko malo odraste postane konflikten in nasilen do drugih. Ne pozna avtoritete. Starši pa zopet v iskanju najhitrejše rešitve pridejo na šolo z odvetnikom, da izpade kot da je problem v učitelju ali pa njegovih sošolcih.
Zato imam vprašanje. Ali je še kdo tu tak, ki si ne želi imeti otrok, ker se zaveda, da če mu bo ponudil kvalitetno otroštvo in se bo zanj potrudil pri vzgoji, bo prej ali slej pristal v družbi teh nevzgojenih in poneumljenjih otrok in bo pod njihovim slabim vplivom ves trud v intelektualni in osebnostni razvoj otroka šel v nič?
Kdorkoli je kadarkoli v zadnjih nekaj mesecih poskusil it z vlakom ali avtobusom na Gorenjsko ali Primorsko (obala in Posočje) dobro ve o čem govorim. 100m dolge vrste ljudi na avtobusni postaji za Bohinj/Bled, zasedena mesta za kolesa na vlakih, turisti domačinom dobesedno onemogočajo uporabo javnega prevoza, če pa greš že greš v lastni režiji z avtom pa čakaš v zastojih na lokalnih cestah.
Strinjam se, da od turizma državljani lahko boljše živimo, dokler gre za mondeni ali butični turizem, kjer gost v državi pusti zajetno količino denarja. V Slovenijo pa imamo predvsem naval najstnikov in mladih, ki imajo za bio na instagram profilu nekaj v stilu "TrAvEl iS mY pAsSioN" in konstantno objavljajo reele, kako jih to notranje izpolnjuje, v življenju dela še videli niso, ampak si vseeno želijo ogledati vsak kos sveta z nizkim budgetom. Takih turistov v Sloveniji iskreno ne rabimo.
Pogoji za upokojevanje se tekom delovne dobe posameznika v zadnjih letih relativno hitro in nepredvidljivo spreminjajo; izračun osnove je šel iz odmerjenih najboljših 15 let delovne dobe (kar je veljalo še slabih 20 let nazaj) na vseh 40 let delovne dobe (sprejeto v sklopu nedavne pokojninske reforme). Prav tako se postopoma viša upokojitvena starost na 67 let. Nedvomno je delavec v zadnjih 20-25 letih izgubil mnogo ugodnosti, kar se tiče upokojitvenih zmožnosti in višine pokojnine.
Moje vprašanje pa je, zakaj se s spremembo pokojninske zakonodaje in vseh teh reform ne spremenijo (oziroma poslabšajo) tudi pravice trenutnih upokojencev. Torej, da se nekomu, ki se mu je pokojnina odmerila glede na najboljših 15 let delovne dobe, preračuna nova pokojninska osnova na vseh 40 let delovne dobe, s čimer se mu pokojnina efektivno zniža. Zakaj rabimo mladi in delovno aktivni financirati to vrečo brez dna, ki se ji reče pokojninski sklad, medtem ko določeni privilegirani upokojenci še najprej uživajo v svojih previsokih pokojninah, ki trenutno že nekajkrat presega njihova vplačana sredstva?
Na instagramu se je kar razpaslo število accountov mladih slovencev, ki praktično non-stop potujejo poleg tega pa se gredo še neke promocije izdelkov/fitness coursov/dropshipping stvari ipd. A od trženja teh zadev dejansko tako dobro služijo, da si lahko privoščijo biti celo leto na poti in živeti na veliki nogi ali gre samo za zaledje staršev? Kako potem taki ljudje, ki so vajeni neskončnosti prostega časa in biti sam svoj šef, doživijo konec tega obdobja, ko so si prisiljeni poiskati 9-5 službo in imajo kar naenkrat omejen prosti čas?
Te dni je na cestah ogromno cestnih kolesarjev. Mogoče to sovpada s Pogi challenge-om. Ni mi pa jasno, zakaj jih vidim toliko ob največji pripeki sredi dneva in popoldne, ko gonijo v največji klanec. Ali vas nič ni strah vročinskih stresov in uradov, omedlevic, dehidracije? Ali je vredno tvegati svoje zdravje in celo življenje za statistiko na Stravi?
Je se kdo pri svoji partnerki/punci dobil vtis, da ostaja v zvezi s tabo izkljucno zaradi denarja, ki ga prineses k hisi? V smislu, da ne cuti nobene pretirane potrebe po intimnosti, niti po prezivljanju casa skupaj ali pomoci pri hisnih opravilih, zelo pa ji ustreza financni benefit, ki ji ga omogocas v smislu raznih potovanj, lastne nepremicnine, dragih oblacil, dragih obrokov v restavracijah. Se mi zdi, da je to kar pogost pojav med ITjevci. Kako ste postopali v takem primeru?
Na tem subredditu je tradicionalno ogromno jamranja čez kolesarje, večinoma s strani verjetno preplačanih overweight neckbeard ITjovcev. Določeni očitki so seveda na mesti in povsem upravičeni. Pa vseeno. V komentarjih pod objavami o nepravilni vožnji cestnih kolesarjev vsakič lahko zasledimo vsaj en komentar, ki namiguje, da se bo komentator v vlogi voznika avtomobila vedel nevarno do kolesarjev in ne bo okleval da bi povzročil prometno nesrečo (jih zbil po domače povedano), čeprav bi bil krivec v tem primeru kolesar. Tako da me zanima, kolesarji, kakšna je bila vaša najnevarnejša izkušnja z avtomobilisti na cesti? Vas je kdo kdaj zrinil v obcestni jarek, polil/obmetaval s čim ob prehitevanju, vam zablokiral pot in želel fizično obračunati z vami itd?
^(Vsak ima na lagerju zanimive izkušnje z majstri, torej vodovodarji, električarji itd. Najpogosteje, da je nekdo pokuril polovico letnega dopusta, da ga je doma čakal ob dogovorjeni uri, a se tip nikoli ni prikazal. Zato v komentarjih napišite svoje bizarne/smešne/saj-ni-res-pa-je/grozne izkušnje z majstri.)
Lani septembra sem magistriral in se prvič zaposlil. Plača je neka srednja žalost, ampak se da z njo ok živet. Problem pa je, da me ne motivira pri delu. Verjetno me tudi 200 ali 300% višja ne bi. Enostavno odkril sem, da nimam volje in veselja do dela, niti v svoji stroki in verjetno tudi ne v drugih. Vsaj v okviru 40-urnega delovnika. Mnogo bolj fajn sem se imel, ko sem kot študent lahko prišel 1x tedensko ali 1x na dva tedna delat in izkoristil ogromno časa za potovanja po svetu s punco, hobije, koncerte ipd. Življenje je bilo bolj dinamično, lahko sem se bolj fokusiral nase, zdaj pa sem padel v to monotonost, kjer se mi po 9 mesecih zdi, da je minilo že 9 let. Ne vem, kako zdržat še 40 let tega dolgčasa. Verjetno je med Gen Z marsikdo tak, ki se počuti kot jaz. Kako se spopadate s tem? Kako ste našlli motivacijo za delo?
Imam kar nekaj kolegov starih okoli 30 z ženo in dvema ali več otroki, ki so se v zadnjih letih, torej v času Pogačarmanije konkretno vrgli v cestno kolesarstvo. Res je, da so že prej dokaj redno športali (hribolazenje, tek, gym), ampak kolesarstvo jih je zgleda popolnoma zasvojilo. In to do takšne mere, da sem pričel opažati, da na ta račun krepko zapostavljajo svoje družinsko življenje, ki zaradi tega močno trpi. Za celodnevne (včasih celo večdnevne) kolesarke izlete izkoristijo dobesedno vsak lep dan, ne samo vikende. Pogosto tudi popoldneve po službi. Z družino gredo na počitnice na morje ali v tujino za največ 5 dni. Zdi se mi, kot da je celotna družinska dinamika podrejena kolesarstvu. Ali je to zgolj primer moje družbe, ali opažate tudi vi podobno pri svojih kolegih, ki kolesarijo?
Gre za repliko na včerajšnjo objavo, da vedno manj delodajalcev dopušča remote delo. Ker sem mnenja, da bo dober luftar našel izvirne načine kako neopaženo zabušavati tako doma kot tudi on-site, me zanima, kakšnih načinov se poslužujete, ko imate premalo dela ali pa se vam ga enostavno ne da opravljati.
Ja, saj vem, da je objava zelo slovenceljska, ampak vseeno: katere avtokamere imate nameščene v svojih avtomobilih? Iščem model, ki bi bil poleg običajne rabe za med vožnjo primeren tudi za uporabo na parkiriščih, da bi se zaščitil pred primitivci, ki iz takšnih in drugačnih razlogov (nepazljivo odpiranje vrat, drajsanje s ključem) puščajo grde praske na vozilu.
Title.
Kdaj bodo v Sloveniji potekali spet kaki bolj intenzivni študentski protesti kot so bili denimo tisti leta 2010? Čeprav vemo, da so bili študentje takrat precej zavedeni s strani študentske organizacije, je bila pa energija vseeno prava. Tudi izgredi, ki so se takrat zgodili, niso bili napačni, saj je logično, da se s pasivnostjo ne pride do glasu.
Torej, kdaj bodo mladi množično odšli na ulice, jih blokirali za več dni, blokirali parlament in zahtevali cenovno dostopna stanovanja, več delavskih pravic in na splošno boljšo prihodnost zase?
Skoraj povsod po Sloveniji so zrasli obcestni oglasi za tisti online casino, ki deluje pod okriljem grand casinoja Portorož. Vem, da je legalno, ker imajo koncesijo in vse to, ampak vseeno. Zame je to isto, kot da bi ob cestah lepili reklame za cigarete. Skupaj s porastom ostalih bolj ali manj legalnih spletnih stavnic (Polymarket, bet365...) me resno skrbi, kako bo to vplivalo na današnjo, sploh pa na prihajajočo mladino, saj gre po mojem mnenju za eno izmed najbolj nevarnih odvisnosti, mnogo bolj nevarno od drog. Kakšno je vaše mnenje?
Tisti, ki redno hodite v fitnes, posebno razni gymrats, kdaj približno vam je dnevna hoja v fitnes postala užitek? Sam že kar nekaj časa dokaj redno fitnesiram, pa mi je v vsem tem času obisk fitnesa še vedno neke vrste opravilo, ki ga pač moram opraviti in ne nekaj, česar bi res iz veselja počel.
Kaj vas motivira pri redni hoji v gym? Zmanjšanje telesne mase? Izklesati telo za izboljšanje samopodobe ali za osvojitev ženskega srca? Skrb za zdravje?