u/TheLonelyPrincess741

Kolegica prihaja na obisk in isce kaksen dober hostel. Sama z njimi nimam izkusenj, tako da se sem obracam za predloge.

Ne govorim o nekih res minimalnih razhajanjih, ampak o razlikah v fundamentalnih vrednotah/prepricanjih.

Osebno ne bi mogla, ker sem tudi jaz kar “politicna”. Ni to ogromen del moje osebnosti, so pa zato vrednote, v katere verjamem in od katerih ne mislim odstopati.

Je kdo imel kdaj izkusnjo s partnerjem, s katerim se sploh nista strinjala? Kako se je to razpletlo?

Edit: You guys are probably right — I’m beeing too paranoid. 5 hours is way too short of a time frame to jump to such drastic conclusions.

Edit 2: I texted him, he texted back (the way he’s texting seems normal). Will keep an eye out of his behavior changes.

I’ve (F24) been on 4 dates with this man (M24), we’ve had great conversations, he’s always been really respectful, consistent, showing effort, walking the talk, not love bombing, just seemed like an overall good guy with good intentions.

Yesterday we finally slept together. We cuddled afterwards, had sex again in the morning. He made me breakfast, and then drove me home (we both have exams next week and are in desperate need of studying). He kissed me goodbye, said he had a great time, and overall acted completely normal. It’s now been 5 hours and he hasn’t reached out. I usually wouldn’t care for this but it’s very unlike him. Before this he’d update me about his day, text me if he’s gonna be busy, and still put in the bare minimum effort. This time — silence.

Am I overthinking it due to bad experiences from the past?

‼️ [resni odgovori, brez self deprecating šal] ‼️

Ce se obe strani spoznata preko dating appa (kar je danes najpogostejsi nacin) oz. se prej sploh nista dobro poznali in je prvi zmenek v resnici spoznavanje druge osebe, do kdaj cakate na poljub? Kdaj se vam zdi prezgodaj in na kateri tocki bi ugotovili, da mogoce pa to ni to, ce v vsem tem casu se ni bilo trenutka, v katerem bi se lahko ta fizicni dotik zgodil? Vam je prezgodnji poljub turn off/red flag ali se vam zdi cakanje, da vidite, ali sta tudi v tem aspektu kompatibilna, zapravljanje casa?

Sama sem znana po nepotrpezljivosti, ker rabim stvari takoj in zdaj, a ker sem s taksnim nacinom do sedaj nasla samo “napacne” partnerje, sem se odlocila, da je cas za spremembo in za kaksen slowburn (I am struggling).

Kaksna so vasa mnenja/izkusnje o zasebnih fakultetah (ala Doba, SFU, Alma Mater, Erudio, AVA, Gea college in podobne)? Predvsem me zanima:

- Poznas koga, ki je tam studiral oz. imas osebne izkusnje? Je studij kvaliteten ter tezavnostno primerljiv s studijem na eni izmed uradnih slovenskih univerz?
- Drzi, da se tam ne rabis prevec pretegniti, ker si diplomo tako ali tako kupil in jo bos v vsakem primeru dobil?
- Kaksen je tvoj pogled na diplomante iz teh smeri?
- Kaksne zaposlitvene priloznosti imajo diplomanti iz privatnih fakultet? So manjse od tistih iz javnih? Bi ti zaposlil diplomanta iz npr. Alma Mater?

Osebno (sklepam iz tega, kar sem prebrala online in pescice studentov, ki studirajo na nekaterih izmed privatnih fakultet) se mi zdi, da nabrano znanje/kvaliteta studija in kolicina vlozenega truda mocno variira od fakultete do fakultete. Na SFU morajo kar mocno zagrabiti, med tem ko se mi zdi, da se na Dobi (Management) samo preseravajo levo in desno ter da ta studij nikakor ni primerljiv studijih na UNI LJ/MB/PM. Sicer pa (po mojim izkusnjah) ta stereotip, da ti oci placa ta studij, ker “normalnega” ne zmores narediti, kar drzi (spet ne v vseh primerih).

Ima kdo kaksne izkusnje s prejemanjem te stipendije? Kako tezko jo je dobiti (sprasujem za magistrski studij)? Je visina stipendije dejansko pokrila vase stroske bivanja?

Se posebej me zanima, kaj pocnete tisti, ki ste studirali smeri, ki so najveckrat oznacene kot neuporabne. Je bilo res tako tezko najti sluzbo (v smeri svoje izobrazbe ali bilokateri koli drugi)? Bi sli danes studirati kaj drugega? Ce ja — kaj?