
The men I see in therapy did everything right. So why do they feel so empty?
Fantje, kaj mislite na to?

Fantje, kaj mislite na to?
Zanima me kaj za vas pomeni ta termin, kakšne asociacije dobite in kakšne so vaše dosedanje izkušnje z znaki nelagodja.
Jih prepoznavate? Kako reagirate vi in kako drugi?
Je kaj kar vas je presenetilo?
Kakšni znaki, ki jih velikokrat opazite pri interakcijah pa jih drugi ne?
Dejmo jih nabrat pa se skupaj ozavestit.
Hvala.
Velikokrat ljudje kot prvo stvar navedejo izgled.
Po opazovanju obnašanja je večkrat jasno, da so druge stvari veliko bolj relavantne.
Kot je recimo samozavedanje, torej nezavedanje samega sebe, svojega obnašanja ali celo pasivnosti ter posledično neprepoznavanje subtilnih znakov nelagodja sogovornika.
Ste vi že kdaj se poglobili v to kaj bi lahko bilo pod površinskimi razlogi?
Kje boste za novo leto, tisti ko ste samski in brez družbe? kakšne imate ideje?
Kje je za vas meja med flirtom in cisto normalnim cloveskim vedenjem?
Recimo dober pogovor, veliko smeha, ocitno zanimanje za to, kar govorite, vprasanja o vas, daljsi eye contact, kaksen kompliment, sproscena telesna govorica ali pa to, da nekdo po prvem srecanju ostane v kontaktu. Kdaj vam to zacne delovati kot romanticen ali seksualen interes in kdaj si recete, da je oseba verjetno samo prijazna in se pac rada pogovarja z ljudmi?
Ste ze kdaj bili popolnoma prepricani, da je nekdo zainteresiran za vas, potem pa ugotovili, da ste stvari narobe interpretirali? Ali obratno, ste sele precej kasneje izvedeli, da je nekdo z vami ves cas flirtal, vi pa tega sploh niste registrirali?
Zanimajo me tudi situacije po prvem srecanju. Ce vas nekdo doda na socialnih omrezjih, zacne pogovor, vam poslje nekaj, kar ga je spomnilo na vas, ali predlaga, da se kdaj spet vidita, koliko pomena pripisujete temu? Ali gledate predvsem celoten vzorec vedenja ali hitro zacnete analizirati posamezne besede, odzivni cas, emojije, ton sporocil in podobno?
In ko ste vi tisti, ki vas nekdo zanima, kako preverite, ali je interes obojestranski?
Ali raje nekaj casa hodite okoli vroce kase in cakate na dovolj jasne signale, ali precej direktno poveste oziroma pokazete, da vas zanima nekaj vec kot samo prijeten pogovor ali nakljucno poznanstvo? Se vam zdi direktnost bolj postena ali lahko prehitro ustvari pritisk tam, kjer se druga oseba sele odloca, kaj sploh cuti?
Pa se druga stran tega. Kaj naredite, ko ugotovite, da ste interes precenili in vas druga oseba zavrne? Lahko stvar normalno sprejmete in komunikacijo vrnete na prejsnjo raven ali opazite pri sebi razocaranje, umik, hladnost, passive aggressive vedenje ali potrebo, da bi iz situacije vseeno izvlekli kaksno drugo razlago?
To se mi zdi posebej zanimivo, kadar oseba po zavrnitvi ne izgine iz zivljenja, ker delata skupaj, imata skupne prijatelje, obiskujeta iste dogodke ali sta del istega socialnega kroga. Kako potem nadaljujete stik, ne da bi bilo vse naslednje leto cudno?
Na papirju je vse precej enostavno: ne predvidevaj prevec, ne zamenjuj prijaznosti za flirt, povej jasno, kaj hoces, in sprejmi odgovor, kakrsen pac je. V praksi pa ljudje vseeno ogromno ugibamo, si razlagamo signale po svoje in vcasih vidimo nekaj, cesar sploh ni bilo.
Zato me bolj kot “pravilen odgovor” zanima, kako to dejansko izgleda pri vas v praksi. Po katerih znakih sklepate, da je nekdo zainteresiran, kako preverite svojo interpretacijo in koliko zaupate lastnemu obcutku, preden naredite korak naprej?
Malo me zanima, kako ljudje dejansko planirate svoj prosti cas.
Ce gre za nek socialen dogodek v mestu, koncert, meetup, dating event, delavnico, karkoli podobnega... koliko vnaprej se ponavadi odlocite, da boste sli?
Pa tudi, kdaj se vam zdi najbolj verjetno, da boste karto dejansko kupili in se s tem "zavezali", da greste?