A smo res postali tako nesposobni težkih pogovorov?
Se še komu zdi, da je ghostanje v zadnjih letih postalo nenormalno pogosto, tudi med dobrimi prijatelji? Ste že doživeli, da vas je nekdo, ki vam je bil zelo blizu, preprosto nehal kontaktirati brez kakršnegakoli zaključka? Kako ste se s tem soočili?
Zanima me tudi druga stran: če ste kdaj vi koga ghostali – zakaj? Je šlo za izogibanje konfliktu, jezo, prizadetost, nelagodje ali kaj drugega?
Meni osebno je veliko težje sprejeti tišino brez epiloga kot pa iskren »tega odnosa ne želim več«. Zakaj mislite, da je ghostanje postalo tako normalizirano?